LG TRI smo mladi in stari, smo tisti izkušeni, prekaljeni in spretni in tisti novi, lutk željni in malo manj spretni. Gonilna sila vseh sva Natalija in Ksenija, ki sva tudi ustanoviteljici gledališča in sva življenje zapisali lutkarstvu tako zelo, da le-to prepleta najin delovni, kakor tudi prosti čas. V delavnem času izdelujeva lutke, ustvarjava scenografije, dramatizirava, režirava, skratka ustvarjava predstave, s katerimi nato gostujeva po vsej Sloveniji, pa tudi  izven nje. Izziv nama je v do skrajnosti  izkoriščenem lutkovnem jeziku pričarati pravljično vzdušje. V predstavah se izogibava pretiranemu besedičenju, beseda je le krepilo lutkovni akciji. Pečat  predstavam dajejo scenografske  rešitve – scenske animacije kot enakovreden element lutki. Lutkovna tehnologija, glasba, efekti, kontakti animatorja z lutko in gledalci je v službi poetike posamezne predstave.

Status umetnika na svobodi imava od leta 1990, kamor segajo začetki Lutkovnega  gledališča TRI. Tedaj je bila z nama tudi tretja lutkarica, Vaska Trobec, od tod torej tudi ime gledališča. Vaska je odšla, ime pa je ostalo. Sicer pa se pri vsaki predstavi tako ali tako povezujeva tudi z drugimi ustvarjalci – glasbeniki, likovniki, dramaturgi, tehničnimi strokovnjaki, tako da smiselnosti v številu TRI res ni treba iskati.

Ker pa je entuziazma kljub obilici službenega lutkarjenja še vedno preveč, v prostem času z lutkami zastrupljava tudi otroke. V društvu delujejo tudi otroške skupine, ki vsako leto naredijo po eno lutkovno predstavo, s katero se predstavijo na različnih srečanjih otroških lutkovnih skupin. Igralske izkušnje si tudi otroci pridobivajo z nastopanjem po vrtcih, šolah in ob različnih drugih prilikah.

Delo z otroki poteka kot usmerjanje njihovih lastnih iniciativ. Tekst izberejo otroci, mnogokrat si ga izmislijo kar sami. Po strokovni, dramaturški obdelavi teksta, sledi izdelava lutk in scene, kar sicer vzame kar precej časa, vendar se skozi to fazo oblikuje tudi občutljiv odnos do lutke in daje dovolj časa za seznanjanje z njenim karakterjem in njenimi tehničnimi sposobnostmi. Tudi faza priučitve njene animacije  je zato krajša in bolj dodelana. Delo temelji na otroški inovativnosti, iskanju likovne ubranosti, spoznavanju lutkovnih zakonitosti, čutenju lutkovne predstave kot celote…  Poglavitno je ustvarjati, se fino imeti. Profesionalnost pa naj se pili skozi leta drgnjenja odrskih desk, tistemu seveda, ki bo pri tem vztrajal.